nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2006, poved v sobesedilu:
Čeprav samo v eni, a zelo pomembni točki sedanje razprave o naslovni temi nisem enakega mnenja kakor (eden od petih vrhovnih sodnikov, ki je podpisal javno podporo županskemu kandidatu, ki je bil gostujoče pero na to temo na mnenjski strani Dela v torek), sem bil v vsem drugem njegovega prispevka v Delu (z naslovom O politični vzdržnosti sodnikov) izjemno vesel.
Ko sem pred deset in več leti kot prvi v Sloveniji začel odpirati vprašanje o nazorski in politični uravnoteženosti sestave ustavnega sodišča in sem ob tem seveda moral takrat strmeči javnosti razlagati tudi tako samoumevne resnice, kakor je tista, da so brez nazorsko-politične usmerjenosti samo mali otroci in da je za sodnike kot zrele in izkušene osebnosti tudi to nujni, nepogrešljivi del njihove osebnosti, ki jim ga ne pri sojenju ne zunaj njega ni treba prav nič skrivati (za ustavne sodnike pa so izdelani pogledi in izkušnje na tem področju celo eden od pogojev za dobrega ustavnega sodnika) - takrat
takšni moji pogledi niso bili deležni samo primitivnih napadov v pismih bralcev, ampak skoraj popolnega nerazumevanja tudi med pravniki s profesorji pravne fakultete vred, in med politiki seveda prav tako, levimi in desnimi. Udarno ΄»geslo΄« vsesplošnega zavračanja mojih stališč je takrat bilo: pri izbiri ustavnih sodnikov je pomembna samo njihova strokovnost, njihova nazorska in/ali politična usmerjenost nas pri tem popolnoma nič ne zanima in tudi ne sme zanimati - najbolje, če je sploh nimajo ali pa če jo čim bolj skrivajo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani