nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2006, poved v sobesedilu:
Francoska filmska avantgarda dvajsetih let se je zbirala okrog Louisa Delluca, prvega teoretika estetike filma in nasprotnika t. i. film d'arta, človeka, ki je iskal avtentično kinematografsko govorico, kar je privedlo do impresionistične šole oziroma »prve avantgarde« (tudi narativne avantgarde), kamor danes prištevamo Epsteina, L'Herbierja in Abela Gancea. In seveda Germaine Dulac, prvi avtentični feministični glas v zgodovini filma, kritičarka in teoretičarka, podpornica kinoklubov in promotorka filmskih dogodkov, ki je - daleč pred novovalovci - definirala pojem avtorskega filma, osvobojenega gledaliških in literarnih vplivov. Da so njena dela izrazito »filmska«, med drugim dokazujeta tudi Smejoča se gospa Beudet (1923) in Vabilo na potovanje (1927), prikazana v okviru Mesta žensk, vizualni bravuri, kjer najdemo takšne (za tisti čas) »ekscese«, kot sta na primer izkrivljena slika ali junakov subjektivni pogled.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani