nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2006, poved v sobesedilu:
ga odigra kot mejno osebnost, ne več samo rezonerja in umetnika, temveč kot trzavičnega nevrotika, bolj kot iskalca resnice morda res kandidata za sanatorij, ki ni niti za trenutek miren, ves čas kompulzivno kadi, je hiperaktiven, njegovo prenapetost ob gestikulaciji kaže tudi povišan glas, ki se skoraj lomi, in nekajkrat ga res vidimo na robu joka, histeričnega, takoj spet zgroženo umaknjenega vase. Drugi pol je stari Glembaj Bineta, ki je mestoma silovito prezenten kljub prevladujočemu igralskemu minimalizmu; suveren, miren, dostojanstven, in vse do obračuna, ki poteka ob izpadu elektrike kot mečevanje z baterijskimi svetilkami, res steber družbe, postopno pa vse bolj zlomljen, njegovi poslednji hropci so raztegnjeni in ganljivi. Baronica je Pršuh, do finala vzvišena in suverena, neulovljiva in nedoločljiva, zatorej fatalna, njena lascivnost pa zadržana, natančno dozirana za posamezne poglede in ne kar počez.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani