nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2006, poved v sobesedilu:
Svoj lik igralec - kakor že pred njim v razberljivih potezah dramatik - skonstruira v glavi in ga nato vodi kakor od zunaj oziroma z nenehno distanco, ki pa - paradoksno - izvira iz likove oziroma igralčeve duše. je skupaj s svojim tovarnarjem nenehno na robu, z načinom igre oziroma delovanja je v garnituri Schnitzlerjevih in Kicovih likov poseben, dogajanje se upravičeno vrti okrog njega in je s hkratnim poseganjem v globine lastne duše, torej nalezljivo identifikacijo, in formalnim poigravanjem s svojim ravnanjem ali slogom, torej vzpostavljanjem odbojne razdalje, tudi povsem verjeten objekt poželenja. S svojo energetsko napetostjo preprosto priteguje reči in ljudi nase in vase, pri čemer se sam pogosto zdi suženj obojega: iracionalnih dušnih vzgibov in hiperracionalne kontrole.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani