nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2006, poved v sobesedilu:
V njenem soju ostaja živ tudi še na onkrajnih vrtovih, ne samo kot otožno ljubezniv avtoportretni obraz, ampak zlasti kot pričevalec o sanjah otroštva in lepoti kulturnega izročila, ki nam s svojim delom (tako kot v ciklu Ikonske impresije) še naprej dopoveduje, da vrveči napon človeškega naprezanja ne more ne zastreti ne razkriti skrivnosti neuničljivega bistva. To bistvo, malone obredno zajeto v predstavah o popolnosti, za katero si je kot uročen neutrudno prizadeval, je dojemal kot emanacijo večnostne lepote, v kateri je iskal ikonsko enigmo angelske sfinge in brezčasni božanski zakon. V taki posvečenosti Umetnosti je bil Obläk kljub boleče narojeni oblačnosti in klicem obupa, da mu v življenju ni bilo dano ugledati sonca, zvest in pogumen, neizprosno in notranje svetal.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani