nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2006, poved v sobesedilu:
Vse življenje je živel z zavestjo, da smrtnost z ustvarjanjem presega, tudi ko zgrožen strmi vanjo. Da bi iz komedijantske mehkobe človeškega tkiva izluščil plemenito in večno trdnost, je z draguljarsko preciznim čopičem klesal podobe sarkofagov in lobanj in z enakim pogledom arhitektonsko izkristaliziral tudi eksistenco otipljivejših tihožitnih predmetov ter prepariral spomine na slovensko kulturno izročilo s panjskih končnic in starih skrinj. Kot podobo človekove trajnostne usode si je zamislil celo edinstven človekov lobanjski portret, označevan kot postportret, in se skušal z njim ustvarjalno že vnaprej vživeti v svoje današnje, še živim neznano stanje, na katero se je nenehno pripravljal, ne da bi se z njim sprijaznil.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani