nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2006, poved v sobesedilu:
Razlika je pravzaprav le v videzu, da Evripidove junake znotraj starogrškega verskega in ideološkega sestava vrednot obvladujejo bogovi oz. v našem primeru Apolon kot spravljivi in pravično odrešujoči »deus ex machina«, ki pa na današnjem odru izzveni le kot cinični in sarkastični absurd.
Na zloslutno temnem, strmem in zdrsljivem prizorišču strehe (Menelajeve palače?), ki pred ironično »odrešilnim« sklepnim Apolonovim nastopom (v zmuzljivo večpomenski interpretaciji) spektakularno zagori v virtualnih ognjenih zubljih, je režiser z obredno stiliziranostjo stopnjeval tragično dogajanje, tesno prepleteno iz gostih samo- in dvogovorov ter imenitno uglasbenih (skladatelj in korepetitor Alfons Nowacki) in »a « dobro večglasno zapetih in pomenljivo koreografiranih nastopov zbora žensk iz Argosa (,,,, in Medea). V naslovni vlogi je ob partnerski soigri kot sestrsko zveste in temperamentne Elektre in Ostanka kot odisejsko premetenega prijatelja in navdihovalca Pilada na zunaj
hrupno in navznoter ranljivo oživil precej negotovosti in nemoči sodobne mlade generacije, ki brezuspešno »lovi« ravnotežje pod pritiskom mogočnih izročil civilizacije ter sodobnih ideoloških in moralnih novorekov.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani