nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2006, poved v sobesedilu:
Zasluge za nedvomni uspeh uprizoritve si delijo prav vse izvajalke pa tudi oba moška v njej, smešno malenkostni in neponovljivo sitni ter zanesljivo vztrajni. Zasedba je bila opravljena s srečno roko, vključno s harmonikarko Hazemino: je pasivno uporna, vselej ponotranjena, nekakšna duša ženskega zbora, je presenetljivo intenzivna v igralskih in plesnih delih, enfant terrible, ki narekuje ritem predstave, Sanja je močna v utrudljivem ponavljanju istega, je v igralskih in plesnih delih decentno komična oziroma igrivo dvoumna, pomenljivo nedoločljive provenience in starosti, Bara pa je šele porajajoč se, a že karseda decidiran in razgiban poganjek, ki omogoča nadaljevanje.
Predstava Kitov trebuh kolumbijskega avtorja Rubiana Orjuele in v režiji je nekakšna dvojnica Pograjčeve nedavne uspešne postavitve besedila Tene Štivičić Fragile!, in to v dveh pogledih: najprej kot - glede na izbor - znova značilen primer Pograjčeve različice sodobnega angažiranega, na trenutke
celo aktivističnega gledališča, nato pa tudi v formalnem smislu, kot posrečeni spoj sodobnega dramskega gledališča z videotehnologijo oziroma kot invencija (sicer nekaj podobnih različic že poznamo) novega gledališkega žanra, ki se manifestira kot neposredni prenos in že tudi vizualna predelava, mešanje, animacija oz. post-režija () živega scenskega dogajanja na projekcijskem zaslonu.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani