nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2006, poved v sobesedilu:
Molière je dekonstrukcija oziroma, bolje, de- in re-montaža Molièra kot asociativnega impulza in interpretativnega območja, ki omogoča tako rekoč vse - seveda če ga iztaknemo iz slogovno-historičnega okvira in ga razumemo koz izrazito sodobno provokacijo. Tako je pred nami sproščeni (skorajda improvizirani) ples, pa simulacija - in hkrati že kršenje - molièrovskega sloga, invencija dramskega gledališče v molièrovskem načinu, produkcija prepoznavnih tablojev, ki jih - znova - na trenutke neobvladljiva ženska energija prevaja v nov, za zdaj še surov kontekst, ki ga - če smo čisto natančni - pred razpadom, padcem čez rob ali zlomom zanesljivo varuje samo neka ne povsem racionalna volja. Tako je zanimivo, da kakor je ta iniciirala od-ločitev od molièrovskega kanona kot takega, se zdaj, skozi izvedbo, po volji izvajalk ločuje tudi od njegovega novega zaporedja, montaže: če primerjamo naslove posameznih prizorov v gledališkem listu z izvedenim, vidimo, da je šla izvedba dlje, da
se je avtonomizirala in proizvedla nekega novega, povsem svežega, osvobojenega, radikalnega, a hkrati subtilno izvirnega Molièra, ki ga ni mogoče spregledati.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani