nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2006, poved v sobesedilu:
Posredno omenjanje »nasilnega« preroka Mohameda v srednjeveškem časovnem kontekstu implicira vtis, da je bil na eni strani katolicizem tradicionalno privržen razumu in mirovniški drži, česar zgodovinska dejstva seveda ne potrjujejo, islam pa po drugi strani iracionalnosti, fideizmu (absolutni prednosti vere pred znanostjo) in nasilnemu vsiljevanju vere. Cesarja II. je še mogoče nekako razumeti, ker so v tistem času nevarno ogrožali Bizanc in ga leta 1453 tudi zavzeli, to pa bi težko trdili za papeža v nekem drugem geopolitičnem kontekstu, ko je islam vsepovsod v defenzivi in ko se na drugi strani in ne nazadnje na svojih tleh - bodisi direktno, z okupacijo ali kako drugače - sooča z neznansko vojaško močjo povečini »krščanskega« sveta, s katero ta varuje svoje geopolitične in tudi povsem vsakdanje materialne interese (nafta). Prav tako je treba spomniti, da so v tistem času islamski vladarji z njihovimi kristjani ravnali bolje kot pa krščanski vladarji s svojimi manjšinami.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani