nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2006, poved v sobesedilu:
Ne iz posamezne želje, želje posameznika, temveč iz neke vrste nemogočega vzporednega trka obeh se napaja intenzivno plesno oz. gledališko meso Nekakšnega sindroma. Na psihološkem planu se zastavlja izhodiščno vprašanje uprizoritve: ali je mogoče preseči nekompatibilnost drugače kot z izbruhom simptomov, na gibalnem oz. spektakelskem planu se ponuja odgovor nanj: ples oz. gib enega protagonista odnosa in teater drugega je mogoče ujeti v nekakšen univerzalni - pa prav tako znevrotizirani, romantična simetrija pač že dolgo ni več mogoča - pas de deux, ki uskladi fazni zamik tako spolne razlike kot partnerske krize in tik pred koncem ponudi možnost trpnega sobivanja.
A dogajanje v prepoznavni koreografiji Sinje in razvidni dramaturgiji ni na silo uravnoteženo, zdi se, kot da kljub vsemu prevlada ženski pogled: če je njena () travma (psiho)dramatična, je njegova () groteskno karikirana, čeprav, začuda, zato nič manj ostra.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani