nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2006, poved v sobesedilu:
Če želite med prvimi videti najnovejši antologijski slovenski filmski prizor, potem vas ta čaka danes zvečer v Kratkih stikih, kjer se v fascinantnem, več kot sedem minut dolgem prizoru, posnetem v enem samem kadru, brez ustavljanja, brez špekuliranja in brez okolišenja, stari kot oče pritožuje sinu, mlademu, da nima nobenega časa zanj. Ta prizor ima vse: socialno eksistencialni sentiment odtujene sodobnosti, v katerem podjetni sinovi vse bolj pozabljajo na svoje, vsak dan starejše očete, kar nas sili v solze; mojstrski predstavi tako igralske legende kot mladega talenta, ki je končno zasijal tudi na filmu, in to v težki vlogi; inteligenco in intertekstualnost, saj sta igralca resnična oče in sin, enaki vlogi pa igrata tudi v filmu, kar je pisano na kožo domačemu občinstvu, ki pa je zaradi njune fizične podobnosti hkrati univerzalna, saj bo pozorni gledalec kjerkoli na svetu vsaj posumil, da imata karakterja skupnega mnogo več kot en filmski prizor; režiserskega mojstra, ki
igralca v počasnem ritmu in dovršeni mikrodramaturgiji enega kadra skoraj neopazno pripelje skozi garažo do avta, kjer teče večina pogovora; in humor, v katerega nas iskrivi dialog vleče med solzami. Prizor tako za zgodovino slovenskega filma kot za domačo zbirko družinskih videoposnetkov.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani