nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2006, poved v sobesedilu:
Na koncu pač ne gre zgolj za višino sredstev, temveč tudi zato, kakšen film dobimo za investirani denar. Kajti ne glede na čisto solidne proračune filmov, ki so jih denimo imeli Ruševine, Uglaševanje, Odgrobadogroba itn., se na filmih tega denarja pač ni videlo, saj je šlo za scenografsko precej revne izdelke, ki razen tega, da so v njih večinoma igrali solidno plačani profesionalni igralci, niso ponujali nobene filmske fascinacije, ampak so vizualno bolj dišali po gverilskih produkcijah. In ravno dihotomija med tem, kar je bilo videti na filmu, in tem, kar je bilo vloženo v filme, je najočitnejši kazalec, da Filmskemu skladu v prvem desetletju svojega delovanja ni uspelo postati - kot podobne institucije, ki delujejo v stabilnih demokracijah transparentnega tipa - državni filmski podporni sistem, ki v prav taki meri kot umetniške ambicije neguje tudi komunikativnost, hkrati pa zagotavlja stabilno filmsko produkcijo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani