nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2006, poved v sobesedilu:
Novice so sicer več kot samo ostanki, sploh če vemo, da novinarstvo ni samo posredovanje, temveč tudi ustvarjanje novic, a kljub temu: kaj potem, ko novico prekrije nova, »najnovejša«, ko dogodek tako rekoč zasuje serija novih, še bolj pomembnih (za stopnjevanje, ko je vsaka novica pomembnejša od predhodne, se zdi, da gre v medijskem svetu lahko v neskončnost), ko komentar, mnenje, oceno preglasijo nove, tehtnejše, glasnejše? Objektiven odgovor me v tem trenutku ne zanima, vprašanje o tem, kaj ostane, zastavljam zgolj samemu sebi. Kaj po letih navzočnosti na stotinah bolj ali manj pomembnih dogodkov in takega ali drugačnega poročanja (torej golega prenašanja dogodka v medij, slikovitega opisovanja ali osebnega komentiranja in ocenjevanja) z in o njih, v človeku sploh ostane?
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani