nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2006, poved v sobesedilu:
V knezovem izlivu ljubezni, vdanosti, nežne bojazni se puščajo pevska pljuča; pri Hvorostovskem so lirski pasovi voljno podprti, rastoče topli, raztegnjeni s fenomenalno gostostjo. Močno se sliši tudi duša inštrumenta: cena za značilno temnikast in sočen zven je dokaj šumeč, v nekaterih hipih celo že hropeč (v)dih.
Ta v italijanskem petju oziroma frazeologiji deluje (tudi) zmerno prekinjevalno in v sicer sijajno vezanem tkanju niti ne zagotovi vselej lokov, kakršne smo - kot most onkraj - doživeli v Rodrigovem slovesu ali v sladko resignirani Renatovi kantileni (O dolcezze perdute), v kateri je Hvorostovski s čustveno nadzorovano, nabito polglasnostjo ustavil čas.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani