nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2006, poved v sobesedilu:
Razen po tisti logiki, po kateri se je Beograd leta po razpadu enotne komunistične države in odprave »tovarišev« in »tovarišic« še vedno boril z ogovarjanjem z »gospa« in »gospod«, kakor da bi mu bila tuja misel o meščanski družbi ali kakor da ne bi prav dobro vedel, kako naj spravi in združi ves tisti svet, ki je prišel na njegov asfalt, pa naj gre za valove beguncev iz Bosne in Hrvaške ali za pretirano naglo osiromašenje, včasih pa tudi hitro bogatenje v drugih predelih Srbije.
Še vedno z vljudnim »gospa« v ušesu sem hodila naprej proti Trgu republike in med opravljanjem stvari za zbolelo mamo (zaradi katere sem tudi prišla v Beograd), skozi misli pa se mi je ne pretenciozno, temveč menda spontano, zaradi blišča velemesta, porajalo vprašanje: Kako daleč je še Srbija od Evrope?
Če bi se takrat ustavila in odprla kupljeni roman, bi mi takoj na prvi strani ugasila žarek upanja, da bom odgovor našla v razumnem številu let, primerjajoč Srbijo s »cestno krčmo na
'križišču poti', v katero Evropa vstopi le v skrajni sili in ko se znajde tu zaradi kakega pomembnega posla, ki pa ga hoče opraviti čim prej in čim hitreje«.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani