nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2006, poved v sobesedilu:
Zaradi spleta nesrečnih okoliščin sem letos morala biti v tem mestu, kjer sem se rodila in rasla, in na lepem sem pod nogami začutila značilen beograjski asfalt, ki od središča mesta proti oddaljenim četrtim cveti in se spreminja v luknje - tako kot tudi družba, in v nosnicah začutila značilen beograjski zrak, z vonjem po pleskavici, pa četudi je - če je pripravljena s kajmakom - na uličnem jedilniku v cirilici napisana kot »čizburger«, v ušesih pa zaznala značilne beograjske poudarke s pomembnimi samoglasniki (bolj pri ženskah) ali soglasniki (kar je pogosteje pri moških, zlasti mladih z nabildanimi mišicami), z nepotrebno dolgimi e-ji, o-ji ali a-ji v prvem in pretrdimi r-ji, b-ji ali dž-ji v drugem primeru.
Predor do stare celine
Ko sta mi v prazni Nolitovi knjigarni prodajalki dali kupljeno knjigo z vljudnim »izvolite, gospa«, me je obšlo upanje, da so menda minili časi, ko so me v vsaki beograjski trgovini ogovarjali s
»sosedo«, ne glede na to, da sem prišla iz Pekinga in torej nikakor ne moremo biti sosedi.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani