nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2006, poved v sobesedilu:
je mojster izpovednosti, a take, ki se skoraj nikdar ne zateče povsem v intimo, ampak mora tisto, kar njegov subjekt lucidnega ujčka v mislih, izkričati, oznaniti urbi et orbi. In ni pri tem početju - kar zadeva njegovo domačijo - nikdar preveč diplomatski, ravno narobe, tukajšnja literarna veda je pred časom namignila, da je Fritzev opus mogoče brez motečega preostanka, čeprav morda malce preveč omejujoče navezati ali uvrstiti v ris socialno-kritične in politične poezije, skratka v bližino takšnega sukanja besed, kot sta ga znala ponuditi na primer Bertolt Brecht ali Jacques Prévert (sam dodaja še najmanj Aragona in).
Ko je pred leti povsem prostodušno ugotovil, da gre proti koncu svoje pesniške kariere, je zato po danes morda najbolj cenjenem mladostnem obdobju in zrelih letih, obarvanih z »eksistencialno tesnobo in družbeno kritiko«, ponudil bralcem še veselo, pravzaprav veseljaško knjigo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani