nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2006, poved v sobesedilu:
Bistven problem te ΄»postdramske΄« (scenarij ni niti drama, niti ep, niti esej, prej zbirka iztočnic) predstave je koncipiranje junaka, (romantičnega) genija, samotnega izumitelja in sanjača, nerazumljenega vizionarja in pesnika, ki naj bi - tako se vsaj zdi - že s samim imenom vzbudil v gledalcu identično fascinacijo, kot jo je pri ustvarjalcih. A mit (denimo o sodobnem Prometeju) je v gledališču treba šele vzpostaviti in, skupaj z avtorjem scenarija, na to očitno pozablja. Tako o v faktografskem smislu v predstavi izvemo manj kot iz kakšnega poljudnega leksikona, v zameno pa poslušamo tenke in prozorne traktate o vesolju, ki sicer predstavljajo realni del Teslovih preokupacij, vendar bi, kot ga poznamo, samo z njimi, brez povsem stvarnih, fizičnih izumov, zagotovo nikjer ne bilo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani