nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2006, poved v sobesedilu:
Performativni pozitiv je nemara največji dosežek te Jablanovčeve pete predstave iz osemletne serije, na načelni ravni ukvarjajoče se s smrtnimi grehi (tokrat gre za ΄»analizo΄« lenobe). Po eni strani se kaže v (manj zanimivi) rutini, s katero njegovi nastopajoči (ob omenjenih še,,,, Dylan Tighe, Zanki) opravijo svoje naloge oziroma izpeljejo svoje odrske zamisli - in zaradi česar je Viva Verdi na trenutke videti kot parada igralskih veščin, kot ekshibicija vsega nemogočega, kar si je na odru mogoče zamisliti, vključno s slačenjem, potenjem, z lulanjem, bruhanjem ..., celo kot neke vrste ΄»the best (ali morda the worst?) of Via negativa΄«, po drugi strani pa v (bolj zanimivi) avtentični ΄»kemični΄« sintezi dveh na videz nezdružljivih gledaliških žanrov, opere in performansa. Pri tem nas ne zanima toliko sociološki pogled na nastop opernega zbora, v katerega se ΄»pomeša΄« na odru potekajoči performans, pogled, ki bi gradil na nepredvidljivih učinkih prežemanja idealne
meščanske umetniške forme oz. spektakla s potencirano, razgaljeno telesnostjo performansa, temveč nova ΄»umetnost΄«, ki se iz kombinacije izcimi.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani