nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2006, poved v sobesedilu:
V nekem smislu bi lahko šlo za vrsto marionetnega teatra, le da ni lutk, ampak nastopajo žive figure v sinhroni in diahroni funkciji; kot da bi šlo za dvojno različico oseb oziroma njihove identitete. Ta koncept dirigenta, režiserja in avtorja adaptacije Hengelbrocka (s pomočjo režiserke in koreografinje Aniare Amos) je uspel, ker vseh pet junakov osvobodi njihove zgodovinske identitete, jo sicer postavlja na oder kot igro v igri z vso verodostojnostjo, pri čemer je kajpada najbolj močan lik makedonskega kralja z njegovo aluzijo na nekdanj svet, ne brez nekakšne ironije, na koncu je vtis vendarle tak, kot da so se sodobniki šli igrat zgodovinsko igro zato, da bi se v resnici združili po ljubezenski povezavi v sedanjosti in jim je bila zgodovinska snov le v pomoč pri preverjanje njihove ljubezenske trdnosti in pravilnosti povezave ali partnerske izbire, če bi se radi izrazili moderno. Ta vidik je simpatičen, ker bi sicer zgodovinska snov izpadla kot stara šara, s katero ne bi vedeli
kaj početi.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani