nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2006, poved v sobesedilu:
Zgodba govori o paru, ki jima sin (ves čas prisoten na odru in opominjajoč, da je še kako živ) v »neumnih« okoliščinah umre na plaži, nakar njuna zveza razpade. Realnost likov in njihovih zgodb, kot jih ponujajo, pa je vse bolj postavljana pod vprašaj in se kaže kot precejšen blef, prava resnica o njih pa skrita. Gre za predstavo o sprevračanju resnice in resnic, o neskončni svobodi interpretiranja sveta in trajni manipuliranosti, o obdanosti s sladkobnimi in teatralnimi inačicami resnice, ki jih človek želi, čeprav jim manjka kredibilnosti in jim ni verjeti; o absurdu kot organskem sestavnem delu slike sveta, o lahkotnem privzemanju klišejev in floskul, o ustvarjanju mnenj brez potrebe po logično argumentiranem ozadju, o demotiviranosti mladine, ki si ne prizadeva za nič več, o svetu, v katerem plešejo tudi ljudje, ki ne znajo plesati, a to počnejo hlastno in je njihovo nastopaštvo naposled sprejeto kot norma.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani