nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2006, poved v sobesedilu:
Na tokratni ljubljanski razstavi lahko sledimo razvojni liniji Costalongove plastične govorice od kromokinetičnih objektov do strukturnih proučevanj učinkov svetlobnih točk znotraj izbranega (največkrat krožnega) modula. Pravzaprav so to odprta dela, ki nenehno opozarjajo na zmuzljivost realnega, arbitrarnost vsake umetniške izjave, ki skuša naravnim pojavom postaviti meje v smislu predstavitve njihovega posnetka z materialnimi sredstvi ne glede na to, ali gre za klasično upodobitev ali za sofisticirano, na dosežke vrhunske tehnologije oprto reprezentacijo. Če je namreč »snov«, ki jo Costalonga obravnava, svetlobno valovanje različnih frekvenc, ki generira zaznavo različnih barvnih odtenkov, so možnosti kromatskih variacij tako rekoč neizmerne, pri čemer je način (ploskovne ali prostorske) artikulacije artefakta drugotnega pomena, naj se kaže v statični različici, pri kateri se zaznavanje barv spreminja z menjavanjem gledalčevega zornega kota (recimo, kot to poznamo iz
stvaritev najodličnejših zastopnikov konstruirane kinetične umetnosti - Yaacova Agama, Carlosa Cruz-, Francisca Sobrina ...), ali v dejansko, z mehanskimi ali drugimi sredstvi sproženi mobilnosti, kjer se prostorska razsežnost združi z dejavnikom časa (Nicolas Schöffer, Jesus ...).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani