nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2006, poved v sobesedilu:
Ne zato, da bi se ukvarjal s konstrukti v Golobovem pisanju, ki jih je v več ko petnajst strani dolgi sodbi razgalilo že sodišče, temveč zato, ker sem zelo začuden, da nekdo kar v svoji zadevi javno komentira sodbo nekega sodišča, in to tako, da s skupkom iz konteksta iztrganih in na sračje gnezdo spominjajočih trditev, ki jih iz integralnega besedila sodnih zapisnikov skuša zmontirati v svoj prid. Da to počenja univerzitetni diplomirani pravnik, ki je zapovrh trenutno še sodniški pripravnik, je toliko bolj osupljivo. Da pa v pričujočem pisanju namiguje in v pritožbi celo dobesedno navaja nekakšne domnevne (pa menda ne politične?) pritiske, uprizarja gonjo zoper sodnico, ki ni razsodila v skladu z njegovimi hotenji (isto so storili doslej tudi vsi drugi sodniki v sporih, ki jih je bil sprožil), in svoje pritožbe ne pošilja samo pritožbenemu sodišču, ki je zanjo edini naslov, marveč (kot zmerom) še slovenskemu političnemu vrhu in vsem slovenskim občilom, sodi zagotovo med specialne
oblike »nepritiskov à la« na sodno vejo oblasti, ki jo bo po opravljenem pravosodnem izpitu strokovno pomembno obogatil: o tem priča že njegovo toplo priporočilo, naj primer III K 16/2005 vzamejo v študij tako sodniški pripravniki kot študenti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani