nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2006, poved v sobesedilu:
Ob tako zaletavem pogromu nad celotno sodobno gledališko kritiko ostaja komaj še kaj nujnega medsebojnega spoštovanja in zaupanja za razumno, dostojno, strpno, tvorno in plodno izmenjavo mnenj, ki bi bila tudi po našem prepričanju potrebna. Domnevno strokovno in človeško sporne, ovaduško malovredne in nikomur potrebne predstavnike današnje kritiške veje odrskih umetnosti ter bralce njihovih spisov pa bi ob vseh zmerljivkah s šentflorjanskega Olimpa najbrž utegnilo zanimati, zakaj gledališča in festivali, v katerih odločajo prav umetniški voditelji (oba Delova sogovornika sta med najvplivnejšimi), vztrajno izbirajo za najodgovornejše vloge selektorjev ter članov strokovnih žirij praviloma ravno današnje pisce medijskih ocen (ki si menda naziva kritik niti ne zaslužijo). In zakaj gledališča po vsem izrečenem naravnost bogoskrunsko pogosto v svojih publikacijah, promocijskih gradivih in spletnih straneh navajajo posamezne kritiške zapise v
celoti ali v skrbno prikrojenih citatih, včasih celo grobo v smiselnem nasprotju z vsebino celote in namero avtorja.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani