nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2006, poved v sobesedilu:
Möderndorfer je z romanom, s katerim je zmagal na natečaju časopisne družbe Dnevnik za izvirni roman, na prvi pogled oziroma na prvo branje poskrbel za manjši odmik od intonacije večine svojih doslejšnjih proznih del, ostal pa je blizu vsega tistega, kar je s prepričljivo imaginacijo in značilnim slogom v risu svoje umetnosti zgodbe razkrival že prej - to je seveda preverjanje meja malih, intimnih zgodb posameznikov, za katere ni nikdar povsem jasno, ali se bo njihovo hrepenenje kdaj uresničilo ali pa bodo ostali na pol poti, zakrknjeni v nesmiselno pozo nerealiziranosti.
Tokrat se zgodba o »iskalcu« zaplete precej hitro: mladenič, ki o sebi misli, da je zbiratelj zgodb posameznih deklet, s katerimi si - dokler pač lahko traja, privošči tako ali drugače turbulentno razmerje - na začetku skoraj navdušen ugotovi, da je njegovo dekle preprosto izginilo. Seveda izginotje prijavi policiji, potem se zadeve nenadoma precej zapletejo: izkaže se, da je o svojih štirih
zadnjih zvezah iz nekakšne ne povsem razumljive igrivosti in pedantnosti sestavil štiri »knjige« oziroma albume, v katerih so popisane ali fotografirane najrazličnejše podrobnosti, prilepljeni so tudi različni računi, v eni se znajde celo ljubimkin zob, vse je dokumentirano, opremljeno z datumi, vse štiri knjige so imenitno vezane.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani