nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2006, poved v sobesedilu:
Griškovec, nenadkriljivi pripovedovalec, si je predstavo zamislil kot niz duhovitih, nekoliko bizarnih in otročje krutih zgodb na Poejeve teme, združene v eni sami, osrednji, temi smrti. Živi pokopani, prebujeni mrtveci, naklepni in nenaklepni umori, zastrupitve itn. so tako predmet klepeta med nastopajočima, ki pa je bolj obvezujoč, kakor se zdi na prvi pogled. Ta »obvezujočnost« se razkriva v Griškovčevi melanholiji, govor o smrti pri Poeju je, na poseben, prikrit način, tudi govor o Griškovčevem (in Zekalovem) lastnem doživljanju te, poseben pomen v predstavi pa v povezavi s smrtjo nosijo zvončki, ki, obešeni s stropa, obdajajo neveliko prizorišče: enemu od nastopajočih vzbujajo neprijetne spomine, a na koncu se izkaže, da (čeprav med predstavo eden izmed njih zacinglja) so pravzaprav nemi.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani