nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2006, poved v sobesedilu:
Kar v času, ko evropski festivali med seboj tekmujejo v odkrivanju zapostavljenih ali preprosto pozabljenih imen japonskega filma, izpade kot trmoglavo zanikanje lastne filmske identitete. Teza o zahodnjaškem odporu do manj znanih režiserjev preprosto ne zdrži; evropske dvorane so polne, naj gre za »resne« režiserje ( Uchida, Hiroshi Teshigahara), žanrske ikonoklaste (Nobuo, Norifumi Suzuki) ali za fantastično generacijo avtorjev, ki so v šestdesetih in sedemdesetih letih redefinirali zemljevid žanrskega filma, čemur je lanski beneški festival posvetil četrtino svojega programa.
Kinotečna retrospektiva prinaša vsaj eno nekanonizirano presenečenje, Upor samurajev (1967), izvrstni film Masakija Kobayashija, žanrskega mojstra, ki izriše perfektno družbeno kritiko fevdalne Japonske, obdobja, ko je vladajoči sloj brez kakršnih koli argumentov ter na podlagi togih in absurdnih tradicionalnih kodeksov zganjal arbitrarno, brezčutno avtoriteto.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani