nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2006, poved v sobesedilu:
Tudi zadnja uprizoritev iz beograjskega paketa, Obiskovalec francoskega dramatika-Emmanuela, ima za junaka znano osebnost, Freuda, ob njem še njegovo hčerko, in tudi ta je plod določene »špekulacije«: leta 1938, v času nacistične priključitve Avstrije in povečanih pogromov nad Freuda v njegovem dunajskem stanovanju, od koder ravno odpeljejo njegovo hčer na zaslišanje na Gestapo in kamor z ulice odmevajo nacisitčne pesmi in kriki preganjanih, obišče - sam bog. Uglajenega neznanca se sprva skuša znebiti, nato ga »prepozna« kot pobeglega pacienta iz umobolnice, navsezadnje pa sprejme njegovo »pravo« identiteto: to je bog v človeški podobi, ki s Freudom razpravlja o lastni naravi, doktorjevem odnosu do njega in naravi človekove (in Freudove) (ne)vere. Bistveno Freudovo vprašanje bogu se glasi: kako lahko dovoliš vse to, kar se dogaja zunaj (in kar se bo - po božjem vnaprejšnjem vedenju - še zgodilo), na kar mu bog odgovarja, da je človeka ustvaril svobodnega in da tudi sam ni
vsemogočen.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani