nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2006, poved v sobesedilu:
V petek je ansambel Ateljeja 212 na velikem odru ljubljanske Drame radoživo predstavil lansko postavitev »enkratnega čardejanja v desetih kvalitetah« plodovitega srbskega dramatika in tudi dolgoletnega »hišnega avtorja« Smrtonosna motoristika. Satirično zaostreno melodramo o t. i. malih ljudeh iz predmestja, preokupiranih z vsakdanjimi ljubezenskimi težavami in nezgodami v zakonu ter večnimi napetostmi med spoloma, ki je doživela krst daljnega leta 1967, je režiser (ob tudi soavtor priredbe) ohranil v (danes že skoraj eksotičnih) zgodovinskih koordinatah socializma ter s Popovićevim značilnim gostobesednim (mestoma izrazito pesniško večpomenskim in mestoma aforistično zgoščenim) jezikom tudi v nekoliko umetelno stiliziranem (oz. nerealističnem) področju dobrodušne in blago ironizirane nostalgije po domnevni nekdanji elementarni sreči slehernika. K sklepni dejavni zavezanosti življenju in bivanjskemu vztrajanju (kljub številnim trpkim življenjskim razočaranjem, izdajam in
trpljenju protagonistov) je gledalce ob še vedno živem in duhovitem besedilu primerno spodbujala tudi ljudsko radoživa glasba in Vlada (mestoma izvajana tudi živo) ter zanesljiva igra preverjenega ansambla z Isidoro (v vlogi varane in na koncu znova spravljivo zadoščene žene Marele), (kot donjuansko begavim možem Duletom, ki se vselej prilagodljivo vrne v varen zakonski pristan), Dubravko (kot prostodušno zapeljivko, ki se nikoli ne ozira nazaj in ne zastane na poti) in Mladenom (kot otroško zaljubljenim starim učiteljem Svetislavom, ki modro zmore privoščiti srečo izvoljenki tudi z drugim) na čelu.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani