nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2006, poved v sobesedilu:
Gledale so nekam ven, ven iz okvira, ven iz dveh dimenzij svoje zadnje črno-bele ploskosti, ven proti nam, proti meni, proti vsakemu, ki se je prišel poslovit. Všeč mi je bil njegov zadnji pogled, bil je njemu podoben, nasršen, malce zlodjevski, kot bi zrl v Šentflorjance.
Maja, predsednica našega društva, odgovorna za govor, se je med kramljanjem in čakanjem diskretno pozanimala, kdo je tukaj pravzaprav šef protokola.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani