nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2006, poved v sobesedilu:
Z užitkom sem preposlušal množico melodij, kak mega izum je internet, takoj izbral »Moje orglice«, ki se mi zdijo kot naročene za ta film, pa še takrat je bila to najljubša babičina popevka, se potem stežka odločal, kaj bi od Hazardov, v petem razredu osnovne smo znali večino besedil s tiste kasete, pri matematiki smo vsi s tovarišem vred peli »Kopalnico ima«, ampak zaenkrat sem se odločil za »Vsak je sam«, ki v bistvu sporoča »je, kakor pač je«, čeprav je za mogoče kar malo preveč direktna, roke časa napletejo pajčevinasto nebo, duša je ptič brez kril, ko življenje se dotakne dna, proti soncu seže tak, ki zna, foter mi je takrat pravil, ko sem si doma brundal », ne piši pesmi več«, da saj ne vedo, o čem pojejo, meni se je pa vedno zdelo, da jim ravno te težke, težke metafore dajejo neki prepoznaven šmek; med drugim. Hkrati sem čutil močno potrebo, da bi dodal kaj za svojo dušo, »Kamikaze« ali pa »Žareta lepotca«, pa posamezne scene in sploh ton filma tega niso dovolili; v začasni
izbor sta prišli »Ti si moja roža« pa »Vsi ljudje hitijo« in še nekaj drugih. Z sva tudi najprej mislila, da bi na cede dali še fotke potencialnih lokacij, tako za ilustracijo, z sva se malo furala naokoli, vendar je na koncu zmanjkalo časa, sem pa našel moder, ravno prav shiran blok, perfekten za Larino domovanje, in ga poslikal povprek in počez.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani