nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2006, poved v sobesedilu:
Če takoj ne vstanem, bodo vsi rekli, da je bil to na festivalu najboljši film sploh, ampak zadnji dnevi v Cannesu minevajo v tako prijetno počasnem ritmu, hodim po dailyje in samozaljubljeno iščem, ali je kje kaj o meni, vidim kak film, nekega večera sem moral še na eno fensi večerjo, videl in, neko noč celo sedel in ne stal pred Petit Majesticom, najraje pa visim po paviljonih, kjer ob koncu norišnice vsem ostaja vino, boš dve flaši, daj vzemi še naše. In se malo kuliram na terasah, kako blagodejno je ob plaži, čisti mir le nekaj deset metrov od norišnice, in se oglasimo pri teh in teh ali pa oni pri nas, pa imajo Srbi happy hour, zasedim se z Bosanci in urice minevajo ob pametnjačenju o vsem in ničemer, predsinoči smo zalili bolgarski dan cirilice ali kako rečejo, kmalu po polnoči pa ga je povsem zasenčila Juga, na dan mladosti se je z jaht na obzorju usul ognjemet. Nič, treba bo pod, pa vstanimo, premakni glavo, odpri okice, pogledam na uro, enajst je.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani