nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2006, poved v sobesedilu:
Zunaj je že dan, potem gremo lahko na kavo, tukaj največkrat nimam časa za to, doma dam vedno najprej vodo gor in potem v miru spijem svoja dva deci. Kako je vse to daleč od vsakdanjika, je trenutno le beseda, ki jo nonstop ponavljam, čutim pa ne sebe ne nje, je to iniciacija ali zgolj anekdota; neverjetno, včeraj sem si pred vhodom v palais pred filmom prižgal cigareto in že me je ustavil nekdo z nekega festivala, po fotki me je prepoznal in bi rad prebral scenarij, da bi morda sodelovali, sanja se mi ne, kako, zdelo se mi je pa fajn. Če takoj ne vstanem, bodo vsi rekli, da je bil to na festivalu najboljši film sploh, ampak zadnji dnevi v Cannesu minevajo v tako prijetno počasnem ritmu, hodim po dailyje in samozaljubljeno iščem, ali je kje kaj o meni, vidim kak film, nekega večera sem moral še na eno fensi večerjo, videl in, neko noč celo sedel in ne stal pred Petit Majesticom, najraje pa visim po paviljonih, kjer ob koncu norišnice vsem ostaja vino, boš dve flaši, daj vzemi še naše.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani