nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2006, poved v sobesedilu:
»Joče nad njimi« je dvoumna sintagma: nakazuje pozicijo jokajočega visoko pod stropom cerkve in celo nad njim, in »njegovo« stališče: nad usodo prebivalcev prostora se je mogoče samo zjokati, zjokati nad njihovo negibnostjo, nemočjo, pričakovanjem nemogočega, dogodka, obreda, svetega, ki ga nikjer več ni.
A solze toči ta »stroj« v višavah, ki ga desiluzionistično oko kmalu razkrije kot vedro z vodo, potopno črpalko in cevčicami, dvigajočimi se do vrhovnega »očesa«, tudi nad nami, gledalci, ki nam nič ne pomaga, da se tako »polni« in vzvišeni gibljemo med skulpto kreaturami, nemo razporejenimi po cerkveni ladji, nič nam ne pomaga, da vse vidimo in vemo in da solze v steklenih kelihih ob nogah lutk prepoznavamo kot prozorno gledališko iluzijo - tudi sami smo neizrekljivo izpraznjeni, votli ljudje, živeči v iluziji gibanja in lastne navzočnosti.
Kakor koli, Solze so še ena v seriji pomenljivih Omerzujevih gledaliških predstav, neke
vrste estetski in miselni preizkus za gledalca, ki ga avtor z zadnje fotografije v katalogu skozi omenjeno oltarno režo pri njegovem početju - kot bog ali hudič! - z zanimanjem opazuje.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani