nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2006, poved v sobesedilu:
Vzamem si čas, kajti finta je ravno v tem, da moj premik prostemu očesu ne bo viden, minute spet minevajo, Redingovo neki Američan prosi, če bi mu lahko odgovorila v angleščini, in ona s prešernim veseljem pove, da seveda, to je namreč njen materni jezik in ga žal nima pogosto priložnost prakticirati, nakar mu na kratko odgovori in hitro spet preide v francoščino, jaz pa sem v tem času že naslednjih 15 cm bliže svojemu prvotnemu položaju. Večnost in tri Redingine odgovore kasneje se moj hrbet dotakne stene, ne morem verjeti, spet se lahko subtilno naslonim, a v ravno tem trenutku, ravno zdaj zaslišim slovenščino: z radia mi čestita in me hkrati nekaj vpraša. Vse oči se zazro vame in, ironično, v enem samem dolgem koraku stopim k mikrofonu, rečem, zdrdram svojo poštevanko, kako sem vesel nagrade in upam, da bom lahko posnel film, nakar mi potegne: kaj me ni v bistvu vprašala, o čem govori moj scenarij?
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani