nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2006, poved v sobesedilu:
Pripombo gladko preslišim, pristopi par metuljčkov in mi čestitajo, kako super je to, da sem v mikici, saj sem vendar umetnik in je preprosto genialno, da sem drugače napravljen, strašno kul od mene, medtem pa se mi za hrbet prikrade spet nekdo z žičkami, ponovi, kar mi je rekla že Dominique, in me hkrati začne porivati tja, kamor nočem. Tako kmalu kot polulan cucek capam tesno za Redingovo in pazim, da mi drog zastave ne bi skljuval očesa.
Ko končno prispemo nazaj noter, tam spet nekaj časa stojimo v nekem preddverju, dokler žičke ne pravijo, da je treba nujno in takoj, tudi stavka ni časa dokončati, v salon zraven, ki je opremljen kot knjižnica, domače, domače, in Dominique pa da ne smeta z mano, in spet oddam torbo in potem čakam tam v knjižnici, pijem šampanjec in nimam pojma, kaj ali koga v bistvu čakamo - a naj ne bi bila zdaj tiskovka?
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani