nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2006, poved v sobesedilu:
Nato se ob aplavzu in čestitkah čisto nagonsko poskušam čim hitreje pomešati med ljudi, ko naenkrat ugotovim, da se ljudje okoli mene odmaknejo, znajdem se sam, in pred sabo zagledam v dve vrsti postrojene fotografe. Počutim se kot pred strelskim vodom, fotoaparati so pištole, kamere neka težja artilerija, jaz pa tuhtam, aha, najbrž se to počne tako, da moram v bistvu obstati, in tako stojim, a le kam naj gledam, kakšna so pravila, v njih ne morem buljiti, le nekajkrat se nekako pripravim in jih preletim s pogledom, čisto mimo njih pa se tudi nočem zazreti, ker se mi zdi, da bi bilo grdo, ignorantsko, tako da raje, vsaj upam, gledam čisto malo, čisto malo mimo njih. In čez čas, kakih pet ali deset ur je moralo preteči, postopoma nehajo škljocati in mi začno govoriti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani