nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2006, poved v sobesedilu:
Lupu in Beethovnov stavek (simfoničnost ustroja oz. razvoja) pa terjata občutljivost in avtonomnost; orkester jima je bil najbliže v drugem stavku - v dovolj izzivalnem unisonu.
Seveda Lupuju ni lahko (aktivno) slediti, saj se iz materije oglaša hkrati docela rahlo in odločno. Njegova »interpretacija« (ta beseda se zdi v zvezi z romunskim umetnikom pravzaprav nesmiselna) Četrtega koncerta je predvsem ulita scela, brez skrajnosti, ostrin, samozadostne igrivosti (četudi se npr. v pasažnih nizih - v izpeljavi - prepusti močno poudarjenemu akcentuacijskemu utripu), prežeta z razplasteno tonsko polnostjo, ki je umetnikova ozvočena osebnost; pestra in enovita, določna in pomensko odprta: z odgovori v drugem stavku presune ravno zato, ker niso samo tragični, resignativni (ampak z izrekanjem samosti tudi že povezujejo); s tretjim pa zato, ker v njem pač reflektira prejšnjega, z vedre distance, blage in vendarle izrecne.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani