nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2006, poved v sobesedilu:
Müller, eden od osrednjih intelektualcev povojne razdvojene Nemčije, je skozi obdelavo starih predlog predstavil radikalno, cinično, pogosto šokantno kritiko družbe in civilizacije in ne glede na tezo poljskega gledališkega kritika in teoretika, da Hamlet deluje kot goba, ki ob vsaki novi postavitvi sam po sebi vase vsrka aktualnost dogajanja, se je splet obeh besedil zdel režiserju primerna podlaga za improvizacijo.
In prav improvizacija je osnovno gibalo predstave, saj je po besedah dramaturginje Jasne dramaturški oris tokrat nastajal vzporedno z nastajanjem projekta, pri čemer so hodili po robu, saj je bilo treba novo interpretacijo in široko interpretativno polje, kot ga ponuja Hamlet, uskladiti z odgovornostjo do Shakespeara., ki bo nastopil v naslovni vlogi, je svoj odnos do tega klasičnega dela opisal kot začetni odpor, ki je temeljil v pretirani intelektualizaciji in teoretičnem balastu, ki bremeni Hamleta in ves Shakespearov opus, nato pa se je averzije polagoma
znebil in zdrsnil v vlogo, ki ima tako močne metafizične elemente, da je sploh ni treba več razčlenjevati in razumeti.
Za, ki bo tokrat nastopil v vlogi Polonija, je Hamlet, ki ga je odigral pred četrt stoletja, ne samo najljubša vloga, temveč prepoznava v tem delu »božjo roko, novo zavezo«, skratka nekaj svetega, saj tako rekoč ni področja medčloveških odnosov, ki ga Shakespeare s Hamletom ne bi odprl.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani