nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2006, poved v sobesedilu:
Bolj zamerim današnji pedagogiki, da se še ni zamislila nad tem, ko s svojimi obveznimi branji in slavljenjem cankarjanske paradigme še kar naprej daje potuho samohranilstvu - bolestno simbiotični, v konsekvenci destruktivni, na nepotrebnem (po)žrtvovanju in iz tega vznikajoči krivdi/zameri temelječi zvezi med materjo in otrokom ob odsotnem očetu - in ki postavlja na piedestal zgled anomičnega, oportunističnega, sprenevedavega nihilizma.
V nekakšni jungovski sinhroniji mi je pred nekaj dnevi, ko pa nisem še nič vedel ne o Cankarjevi 130-letnici ne o uredničinem vabilu, moja najljubša lektorica pripovedovala anekdote, ki jih ji je o pravil njen oče iz časov, ko je bil študent na. Nič kaj ni maral zanj: mož je ne enkrat ukradel med krokarijo zaspalemu sopivcu suknjo z ramen, da jo je šel prodat.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani