nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2006, poved v sobesedilu:
Danes se navdušujemo nad starimi vezavami, ročno izdelanim papirjem, starimi tiskovinami, čez desetletja, stoletja bomo morda vzhičeni nad nekdanjimi formati zapisa elektronskih publikacij, nad specifiko programske opreme, nad tehnikami reproduciranja ... »Seveda, če nam bo sodobne zapise sploh uspelo ohraniti,« je malone zaskrbljena dr. -, vodja Centra za razvoj knjižnic pri Narodni in univerzitetni knjižnici - instituciji, katere naloga je zbiranje nacionalne pisne kulturne dediščine. Pri zbiranju slovenike - torej pri zajemaju publikacij, ki so nastale na našem ozemlju, in publikacij, katerih avtorji so in so napisane v slovenskem jeziku pa tudi tistih, ki se po vsebini nanašajo na slovenski narod in naše nacionalno ozemlje - že več kot desetletje nemočno opazujejo, kako sodobna družba iz publiciranja v analognem okolju, ki ga dobro obvladujejo, vse bolj prehaja v digitalno okolje, katerega (še) ne zajemajo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani