nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2006, poved v sobesedilu:
Sprašujem se, ali se v tej najmlajši generaciji (ki je na primer z opaznim zanimanjem prisluhnila tudi moji verbalno-vizualni predstavitvi sodobne slovenske umetnosti na fakulteti za umetnost in literaturo havanske univerze in ki je dalje spoznala na posebnih razstavah v okviru bienala dosežke vidnih francoskih umetnikov Houllerigue in Poiriera, arhitekta Nouvela, iranske videastke Shirin Neshat, španskega fotografa in cineasta Carlosa Saura) lahko prebujajo predstave ne samo o vlogi vizualnih umetnikov zunaj domače politične ortodoksnosti in socialne (ne)uravnoteženosti, temveč o družbenih reformah, o svobodi širjenja informacij in o (ne)svobodi, ki jo prinaša vsepovsod po svetu vloga kapitala. Ali prepoznavajo v delih gostujočih umetnikov, ki so na razne, bolj ali manj konceptualizirane načine opozorilno in kritično vstopili v njen prostor tako duhovnega kot fizičnega bivanja (v večkrat napol podrti historični arhitekturi), svojo vsakodnevno, utečeno prakso, na katero
vsaj na videz kot da pristaja ... Ali se je proti tej praksi sposobna odzvati ali jo vsaj kritiško pre- in pripoznati ter se nanjo v svoji umetniški dejavnosti odzvati?
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani