nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2006, poved v sobesedilu:
V uvodni Ivesovi igri Davno tega, daleč stran (Zimska pravljica) smo priče zadnjega večera srednjeletnega in srednjeslojnega zakonskega para v njunem starem stanovanju pred nameravano izselitvijo. V vzdušje slovesa in pričakovanja najprej razdiralno vdre Laurino »odsotno zamaknjeno« negotovo (samo)spraševanje o minljivosti in smislu lastnega bivanja in življenja v prostranstvih vsemirja nasploh, zaradi katerega nazadnje odide Gus sam na rutinsko večerjo z družinskimi prijatelji, potem pa še skrivnostni obisk domnevnega prejšnjega stanovalca () z njegovo lapidarno življenjsko in ljubezensko zgodbo ter domnevno preteklo srečanje z Gazdarico stanovanja (). Sprva realistični dialog med za temeljna vprašanja bivanja tenkočutno in občutljivo razprto ter najbrž tudi zaradi tega nezadoščeno in negotovo (v krhko tenkočutni in ranljivi interpretaciji) ter s potrošniškim optimizmom in pragmatizmom zaslepljenim in topim partnerjem Gusom (v moško samozadostno nereflektirani izostritvi)
se z vdori prvin fantastike drastično prevesi v do nedoumljive skrivnostnosti prignano dojemanje in doživljanje slehernikovega bivanja.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani