nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2006, poved v sobesedilu:
Če tem pomislekom pritaknemo še nezanemarljive stroške, ki bil jih taka predvajanja zanesljivo zahtevala, in izjemno potrpežljivosti gledalcev, ki bi bili pripravljeni gledati in poslušati najmanj šest ur razpredanj svetnikov, bi težko kogar koli prepričali, da je za občane kaj takega res nujno in jim je v prid; še zlasti, če bi ta denar lahko namenili za katerega od tistih projektov, ki že dlje časa čakajo na boljše čase.
Po drugi strani je tudi res, da bi svetniki in svetnice z neposrednimi prenosi na lokalni televiziji (v upanju, da potem ne bi zahtevali, da mora vsako gospodinjstvo imeti tudi ta kanal) enkrat na mesec, in to ves mandat, volivcem in volivkam dokazovali, da res zastopajo svoje občane. Občina bi tako morda celo privarčevala pri objavljanju sporočil s sej za medije, privarčevale bi nenazadnje tudi novinarske hiše, saj novinarjem ne bi bilo treba presedeti prelepih popoldnevov v sejni dvorani, marveč bi si sejo preprosto
posneli in si (morda) pozneje posnetek celo ogledali.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani