nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2006, poved v sobesedilu:
Kjer vladata »molk in sram, vse tisto, kar izvira iz nemožnosti ubesedenja krivic«, pravi, so rabe sočutja najbolj upravičene. Iz sveta jih za konec »potegnimo« nazaj v gledališče: gledališče, ki »molči« in se »sramuje« izreči to, kar ga »teži«, se ne more dotakniti sveta, v katerem deluje, in rezultat je, povejmo z, ali gledališče, ki »etična vprašanja do skrajnosti estetizira«, ali gledališče, ki »okrog njih izključno moralizira«, oboje nemara kot sodobni »odsev strahu ... pred tem, da bi se zrušile razredne, rasne in družbeno spolne meje«. Je treba k temu sploh še kaj dodati?
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani