nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2006, poved v sobesedilu:
Dejstvo, da so bile okrog nje savane in favele, da ne govorimo o španskem kulturnem koloritu, je očitno le krepilo eksistencialno držo, sestavljeno iz občutka popolne odrinjenosti in hkrati utopične izvoljenosti. Na tej mrzlično nevrotični, shizofreni samopodobi, v kateri se stapljata mučeništvo in mesijanstvo, temelji slovenski argentinski »čudež«, ki pa ga je treba osvetliti še s tremi enako pomembnimi okoliščinami: prvi dve sta bili notranje združujoči in zadevata vero v, ki se je lahko izkazovala v dobro organizirani pastoralni službi, ter (sobotno) slovensko šolstvo, brez katerega bi se jezikovno izročilo kmalu razpustilo, tretja pa je povezovala od zunaj: naša kolonija je namreč izkazala relativno gospodarsko uspešnost.
Tako bi naša skupnost v - če bi val politične emigracije tja pljusknil kakšno stoletje prej, če bi okolje, v katerem živi, ostalo predmoderno - najbrž naraščala in se razvila v resnično samostojen narodnostni otok, ki bi živel iz lastne duhovne in
ekonomske moči.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani