nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2006, poved v sobesedilu:
Politična emigracija je tako petdeset let kasneje prištela okrog 7500 novih, ki so seveda poživili »staro« kolonijo, zlasti pa so s svojo mladostjo in obetavno možnostjo novega, čeprav od doma iztrganega življenja, ustvarili svojo lastno duhovno klimo in v nadomestni domovini razvili specifične oblike kulturnega življenja, ki je - logično - temeljilo predvsem na besedi, torej literaturi, ta se je družila s petjem in gledališčem. V politično ubežnem emigrantskem valu je bilo le kakšnih osemdeset intelektualcev (pomemben del je predstavljala duhovščina), torej en sam odstotek - in vendar dovolj za zagon in polstoletno obratovanje slovenske narodnostne enklave, ki se je, čeprav relativno maloštevilna, dolgo obnašala kot - ne paralelna, ampak vzorčna - slovenska skupnost, ki bo v primernem trenutku zasedla titoistično Slovenijo na drugi strani velike luže in na severni strani ekvatorja.
To se ni moglo zgoditi, zgodilo pa se je, da je ljubeče in obupno (ali obstajata
bolj natančni besedi?) vztrajanje v slovenstvu porodilo avtonomno kulturno akcijo, kakršnih med razseljenimi narodi tudi v svetovnem merilu ni veliko.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani