nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2006, poved v sobesedilu:
Kakor žive sohe plamtijo vsak na svojem odru, »podstavku«, ki je hkrati njihov mikrokozmos; na prvi pogled so si vsi podobni, a je vsak drugačen: rešetkast, zbit iz desk, napolnjen z vodo ali gladek kakor steklo (lep izdelek scenografke). Ujeti so - Klitajmnestra, Antigona,, Sapfo in Ahil - vsak v svojo usodo - samoto in med njimi ni nobenega stika: v ljubezni in trpljenju je vsakdo sam, pa čeprav ga h govorjenju sili krčevita nuja po izpovedi. Ob koncu jih zajame nekakšna sreča, olajšanje po storjeni grozi, a nemara tudi napoved »sodbe«: ponovitve v nedogled.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani