nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2006, poved v sobesedilu:
Če naštejem npr. le Renza, Bettizo, Tullia Kezicha, Giorgia Pressburgherja, Magrisa, Pina, Susanno, Pietra Spirita ali Maura Covacicha, je enako uglednih in vsedržavno uveljavljenih pisateljskih imen, ki nadaljujejo leposlovno tradicijo »velike tržaške literature« Slataperja, Sveva, Sabe, Voghere ali Bazlena, razmeroma veliko, vendar so po duši, idejah, pogledih, vsebinah, tematikah, slogu ali jeziku svetlobna leta oddaljeni od istrskega pisca in njegovega eminentno obmejnega, medkulturnega, etično zavzetega pripovedništva. To je seveda dobro, saj v književnosti še zdaleč ne drži latinska modrost repetita iuvant ... Ob tem pa z veseljem ugotavljam, da stopa danes po Tomizzovih posredniških stopinjah čedalje več kulturnih osebkov tako imenovanega »drugega« in dežele nasploh: od Skupine-Gruppo 85 do združenja Senza confini-Brez meja ali krožka Theresia, od revij Artecultura, Almanacco del Ramo d'oro ali Paginazero do založb, galerij, filmskih krožkov ali gledališč, ki ne pristajajo več
na nekdanji italijansko-slovenski apartheid.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani